Sano tehnologija siliranja trav
Cilj siliranja trav je zagotavljanje silaže z visoko vsebnostjo energije v kilogramu suhe snovi, največjo zagotovljeno kvaliteto beljakovin, brez znakov kvarjenja, ter doberga vonja in okusa za živali
Siliranje je oblika konzerviranja rastlin brez prisotnosti kisika s pomočjo bakterij, katere proizvajajo mlečno kislino. Iz te enostavne definicije siliranja se vidi potreba, da se pripravi kvalitetna travna silaža. Vse se začne s proizvodnjo kvalitetne rastline, katero bomo konzervirali, na način, da ohranimo čim več hranilinih snovi v silirani rastlini.
Prvi korak je košnja rastline v fazi z optimalno vsebnostjo vlaknine in nejvečjo vsebnostjo energije v kilogramu suhe snovi. Lažje bomo silirali rastlinske vreste, ki imajo večjo vsebnost sladkorjev npr. ljuljke, še posebej v prvem odkosu, a nižjo pufersko sposobnost (trave v odnosu na metuljnice).
Trave se praviloma kosi v fazi latenja, prvi odkos vsekakor pred fazo klasenja, praviloma, ko je rastlina visoka 25-40 cm.
Slika 1. Košnja v optimalni fazi razvoja
Košnja bi morala biti na višini 7-8 cm zaradi optimalne rasti nove rastline, kot tudi vnosa pepela/zemlje in posledinčno neželenih bakterij v silirano maso.
Slika 2. Višina košnje
Po košnji v optimalnem razvoju rastline je odločujuče učinkovito venenje, kot dodatni predpogoj za kvalitetno vrenje v procesu siliranja. Za trave je zaželjeno, da z venenjem dosežemo suho snov med 30 in 40%, kadar pripravljamo bale pa lahko tudi nekaj višji % suhe snovi. Hitrost venenja je odvisna od vremenskih pogojev (sonce, veter). Cilj je doseči željeno suho snov v čim krajšem možnem času.
Ko je rastlina dovolj uvenela, jo moramo čim prej spraviti v silos, z učinkovitim rezanjem in tlačenjem silirne mase. Glede na suho snov in zrelost same rastline se priporoča dolžina rezi med 2-4,5 cm. Pravilo je bolj kot je suha masa za siliranje in starejša kot je rastlina ob košnji, je potrebno rezati krajše.
Slika 3. Predpogoj za kvalitetno tlačenje silirne mase
Pravilna priprava silaže in zapiranje silosa
Pri samem siliranju v silosu se priporoča, da plasti naj ne bodo debelejše kot 25-30 cm, da jih lahko kvalitetno tlačimo in iztisnemo zrak iz silirane mase. Stroj za tlačenje bi moral imeti maso, ki je enaka 1/3-1/4 teže silirane mase, ki jo pripeljemo v silos v eni uri. Optimalna hitrost tlačenja silosa je 2-3 km/h. Ciljna vrednost zbitosti mase v silosu, odvisno od suhe snovi silaže se giblje od 210-230 kg suhe snovi/m3 silaže.
Slika 4. Tlačenje in iztiskanje zraka
Ko smo pripeljali v silos zadnjo prikolico materiala za siliranje, je dovolj še ena ura tlačenja mase in takoj za tem silos kvalitetno pokriti. Kvalitetno pokrivanje silosa, pomeni neprodušno zapiranje silosa, tako, da zrak ne more več priti v sam silos. V kolikor smo tako naredili, za nekaj ur lahko vidimo dvigovanje folije, s katero je pokrit silos. To je zaradi aerobne fermentacije, ki nastaja zaradi delovanja bakterij, katere za svoj razvoj potrebujejo kisik, kateri je ostal pod folijo in fermentirajo sladkorje iz rastline, pri tem pa nastaja CO2. To dvigovanje pokrova je znak uspešnega zapiranja silosa.
Vsekakor je cilj, da z uporabo primerne podfolije, katera se zalepi na silirano maso, ostane čim manj zraka med samo podfolijo in silirano maso, da bi aerobna fermentacija trajala čim manj časa in da hkrati čim prej nastanejo pogoji za anaerobno fermentacijo.
Priporočilo za kvalitetno pokrivanje je vsekakor uporaba zidne folije, podfolije z zmanjšano prepustnostjo za kisik (razlika v propustnosti je tudi do 100 kratna glede na klasično podfolijo), saj tako ustvarjamo boljše pogoje za pravilno fermentacijo mase za siliranje in večletnih pokrival za silose, ki ščitijo pred poškodbami in z uporoabo vreč za obtežitev, ki so napolnjene z drobljencem 4-8 mm (do 2/3 vreče) na koncih silosa in ob stenah silosa. Priporočen čas konzerviranja pred odpiranjem je vsaj šest tednov.
Slika 5. Nastajanje "balona" po kvalitetnem zapiranjun silosa
Koristne mlečno-kislinske bakterije
Na vsaki rastlini, ki jo siliramo, se že na njenem rastnem mestu nahajajo koristne mlečno-kislinske bakterije, katere pri uporabi pravilmne tehnologije siliranja vodijo proces v smeri pravočasnega in uspešnega konzerviranja rastline in nastanka potrebne mlečne kisline. Prav tako pa se na rastlini nahajajo tudi druge bakterije, ki škodujejo procesu vrenja in ga usmerijo v nasprotno smer, kot so glivice in plesni, ki prav tako lahko privedejo do kvarjenja silirane mase, proizvodnje neželenih in škodljivih sestavin in hkrtai zmanjšanja kvalitete in povečanih izgub v procesu siliranja.
Z uporabo SANO Labacsil duo kombinniranega biološko-kemičnega dodatka za siliranje dodajamo kulture bakterij, katere proizvajajo samo mlečno kislino, z istočasno uporabo organskih soli, ki ustvarjajo optimalne pogoje za razvoj zaželjenih bakterij mlečno kislinskega vrenja in nezaželene pogoje za škodljive bakterije kvasovke in plesni.
V procesu siliranja vedno pride do manjših izgub. Te se začnejo že takoj po košnji, saj metabolizem v rastlini ne preneha s trenutkom košnje. Nadaljujejo se v procesu vrenja, v kolikor pa tehnologija siliranja ni bila kvalitetna pa so možne velike izgube po odprtju silosa in v času koriščenja silaže v prehrani živali. Smatra se, da s pravlino tehnologijo siliranja izgube energije od osnovnega materiala do silaže, s katero hranimo živali lahko zmanjšamo pod 10%, hkrati pa z uporabo nepravilnih tehnik siliranja so izgube lahko večje kot 40%.
Razvoj plesni v silaži, gnitje mase, naknadno segrevanje silaže in podobni pojavi so nezaželene posledice napak pri siliranju.
Kakšni so cilji siliranja?
Cilj siliranja gtrav je pridelava silaže z visoko vsebnostjo energije na kilogram suhe snovi (1. odkos vsaj 6,4 MJ NEL, ostali odkosi pa več kot 6,1 MJ NEL) z maksimalno ohranjeno kvaliteto beljakovin (minimalna razgradnja do amonijaka), brez znakov kvarjenja (prhnjenja, razvoj plesni) prijetnega vonja in okusa zaživali, saj takšna kvaliteta silaže vpliva na visoko konzumacijo silaže in doprinese večjo proizvodnjo mleka/mesa iz kilograma suhe snovi takšne silaže.
Živali najraje jedo silažo, ki vsebuje veliko mlečne kisline. Zaradi tega je cilj doseči več kot 70% mlečne kisline v skupnem deležu vseh kislin, ki nastanejo v času fermentacije.
Pripravljamo silaže, ki podpirajo dobro zdravje živali, repordukcijo in optimalni izkoristek njihovega genetskega potenciala v smislu proizvodnje?
Edini primeren objektivni način da to ocenimo, je analiza silaže v laboratoriju. Kvalitetna analiza silaže vključuje kemijsko sestavo in hranljive vrednosti silaže in tudi dinamične lastnosti v samem organizmu živali. Daje nam informacije ne samo o vsebnosti beljakovin ampak tudi o njihovi kvaliteti, ne samo o količini kislih in nevtralni vlaken ampak tudi o stopnji in hitrosti prebave samih vlaken. Poleg tega dobimo informacijo o kvaliteti fermentacije in razmerja organskih kislin, ki so nastale v času fermentacije. Poleg tega dobimo podatek o količini energije in še dosti drugih podatkov.
Eden takšnih laboratorijev, kamor lahko pošljemo vzorce, se nahaja v Sano tovarni v Popovači in je rezultat sodelovanja podjetja Sano in CVAS laboratorija iz ZDA.
Rezultat analize nam služi tako za sestavljanje in optimiranje obroka zasnovanega na osnovi aktualnih silaž, ki jih imamo na razpolago, z druge strani pa vidimo možnosti, za izboljšvo kvalitete silaže, katero bomo šele pripravljajli. Cilj nam mora biti vedno poskušati pripraviti boljšo silažo od predhodne, kot prvi korak k temu cilju pa je analiza obstoječih silaž.
Avtor: Pero Gnjidić, specialist za govedorejo, Sano - Sodobna prehrana živali d.o.o.
