Trend cene pitancev na nemški borzi (2002. -2020.)

Ali je proizvodnja pitancev lahko posel prihodnosti?

Kmetijska proizvodnja na Hrvaškem in v Srbiji poteka pretežno na družinskih kmetijah, ki so del agrarne strukture celotnega kmetijskega sektorja. Ker na take proizvodne enote v obeh državah gledajo kot na nosilce razvoja kmetijstva, so potrebne spremembe v vodenju kmetij s stalnim izobraževanjem proizvajalcev in sprejemanjem sodobnih tehnologij v proizvodnji. Te spremembe so povezane predvsem z upravljanjem gospodarstev v smislu spremljanja gospodarstva, saj je le tako mogoče doseči pričakovane gospodarske rezultate, ki so primerljivi z visoko razvitimi kmetijskimi državami v EU. Na družinsko kmetijo je treba gledati kot na podjetje, katerega poslovanje temelji na delu skoraj vseh družinskih članov, lastnik kmetije pa naj prevzame vlogo podjetnika / upravitelja, saj brez dobrega vodenja kmetije ne bo dobrih proizvodnih rezultatov! Pred predstavitvijo ekonomske analize poslovanja gospodarstva je treba postopoma obdelati ključna področja upravljanja - zbiranje podatkov, klasifikacija stroškov, priprava izračunov in šele na koncu analize stanja. Na Hrvaškem je od približno 1 milijona pitancev proizvedenih letno, 70% organiziranih v kapitalsko intenzivnih proizvodnih sistemih, ki proizvajajo tudi pujske za pitanje, medtem ko so potrebe države skoraj 4-krat večje! Prej objavljeni članki so opozorili na kronično pomanjkanje pujskov za pitanje v tej regiji, tako da imajo mali rejci veliki problem, kako in kje ter po kakšnih cenah dobiti prašiče za pitanje. Druga težava je, da mali proizvajalci ne sledijo trendom in tehnološkim dosežkom, ki bi jih lahko uporabili na svojih kmetijah v svojih obratih in s tem povečali donosnost svoje proizvodnje. Ekonomičnost proizvodnje pitanca je odvisna od cen, ki jih lahko dosežemo s prodajo svežega mesa in predelanih izdelkov, predvsem pa od odkupne cene prašičev za zakol, pa tudi pujskov za pitanje. Drugi del uspešnega gospodarstva pri pitanju prašičev je v visokih povprečnih dnevnih prirastih (> 900 g / dan) in dobri porabi hrane, tj. Pretvorbi (<2,7 kg / kg prirastkov), ter vitalnih, odpornih in močnih pujskih. Drugi del uspešnega ekonomskega vidika pri pitanju prašičev je v visokih povprečnih dnevnih prirastkih (> 900 g / dan) in dobri porabi hrane, oziroma konverziji (<2,7 kg / kg prirasta), ter vitalnih, odpornih in močnih pujskih.

Prašičereja je strateška panoga in izvozni proizvod v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem in v Avstriji, medtem ko je Hrvaška glede živinoreje na samem dnu evropskih držav. Za razliko od Hrvaške, katere indeks samooskrbe je <50%, je indeks samooskrbe s svinjskim mesom v Srbiji skoraj 100%. Glede na število prebivalcev je Hrvaška žal postala največji evropski uvoznik svinjine, zato se dejansko uvozi vsak drugi zaklani pitanec, razmerje uvoza in izvoza pa se že več let giblje okrog razmerja 91: 9. Prav tako trg svinjine na Hrvaškem in v Srbiji ni urejen, ker ni enotne borze za pitance in je večinoma odvisen od nemške borze. (VESG – Vereinigung der Erzeugergemeinschaffet für Vieh und Fleisch). Združenje skupin proizvajalcev za živino in meso, ki določa odkupne cene pitancev (oz. tople polovice in povprečna vsebnost mesa 57%), jih objavi enkrat na teden (ob petkih). Pomemben sistem klasifikacije pitanca na klavni liniji je AutoFom, ki temelji na merjenju razmerja mišic in slanine ter odstotka maščobe in mesa, ki bo opisano v nadaljevanju. Ko povpraševanje po prašičih iz klavnic naraste in preseže ponudbo, se dvigne tudi cena prašičev in obratno, kot se je nedavno zgodilo v Nemčiji, državi z največjo prašičerejo v Evropi.

Pitanje prašičev je ena najbolj intenzivnih živinorejskih panog, kjer se obrat kapitala v enem letu giblje med 3,0 in 3,5.. Na pitanje prašičev tako na Hrvaškem kot v Srbiji so v določeni meri vedno vplivali nedoločeni poslovni dejavniki, ker so se tržne razlike v cenah mesa in živine pojavljale razmeroma pogosto. Prikaz števila plemenskih svinj je najboljši pokazatelj stanja v sektorju prašičereje, ker je osnova za pridelavo svinjine. Vse države EU se ukvarjajo s prašičerejo. Struktura prireje prašičev se v državah EU razlikuje ne le po številu živali, temveč tudi po velikosti kmetij in organizaciji tehnološkega procesa na kmetijah. Ta razlika je bistveno izrazitejša, če jo primerjamo na ravni "starih" ali "novih" držav. V večini "starih" držav gre za sorazmerno večje proizvodne enote in učinkovito organizacijo proizvodnega procesa na kmetiji, medtem ko je večina "novih" članic v obdobju prestrukturiranja in prilagajanja novim razmeram, kar vodi do bistvenih sprememb v tej proizvodnji. Sistemi proizvodnje so v državah EU organizirani tako, da je pitanje delno ločeno od proizvodnje pujskov ali pa obstajajo različne oblike povezav med enotami za proizvodnjo pujskov in pitanjem prašičev.

Slika 1. Število plemenskih svinj po regijah Evrope (Eurostat), 1 pika = 1.000 plemenskih svinj;

Vir: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/pdfscache/3688.pdf

Slika 2. Geografska distribucija zaklanih pitancev 2015 - 2019. (000 t toplih polovic); Vir:

https://agridata.ec.europa.eu/extensions/DashboardPigmeat/PigmeatProduction.html

 

Gibanje povprečne cene (€) tople polovice na podlagi 57% mesnatosti je prikazano na sliki 3 v obdobju 2002–2020. Rdeča barva na sliki poudarja nastanek pandemije SARS-CoV-2 in njen vpliv na strm upad odkupne cene pitancev, kar je povzročilo velike težave po vsej Evropi. Na splošno slika kaže, da je odkupna cena imela trend rasti v obdobju 2002–2014, ko so se začela večja nihanja cen. Naslednje, kar je opazno, je, da je rast cen sledila v začetku leta 2016 in trajala do sredine leta 2017, ko začne znova padati. Po določenem večletnem obdobju padanja cen svinjine, ki je še posebej ogrožalo prašičerejo v letu 2018, se je v začetku leta 2019 presenetljivo zvišala cena svinjine. To povišanje cen svinjine je bilo vidno v letu 2019 in je postalo globalno, glavni razlog za to pa je lahko pojav afriške prašičje kuge (ASK) na Kitajskem in povečan kitajski uvoz svinjine. To je bilo zlasti izrazito v državah EU zaradi trgovinskega konflikta med ZDA in Kitajsko, zaradi katerega je Kitajska povečala uvoz iz EU na škodo uvoza iz ZDA. Cene pitancev v prvih tednih 2019 so bile stabilne, v prvem mesecu se je rahlo znižalo zaradi "januarske luknje", za katero je bilo značilno šibko poslovanje na trgu z mesom in hrano ter bogato oskrbovan trg. Cene so v drugi polovici leta 2019 ostale stabilne kot odgovor na povečano povpraševanje v klavnicah prašičev. Tudi okoli velikonočnih praznikov in prvega maja se zaradi večjega povpraševanja po svinjini ta podraži. Najvišje vrednosti podražitve polovic so bile dosežene v drugem delu 08/2019, ko je bilo povečano povpraševanje po svinjini, pa tudi znižanje visokih poletnih temperatur, ki so omogočile optimalne rezultate v pitan.

Slika 3. Gibanje cen pitancev  na nemški borzi VEZG v obdobju 2002–2020

Vir: avtor iz https://www.pig333.com/markets_and_prices/germany_3/

 

Čeprav je povpraševanje po svinjini večje, ni pričakovati, da se bo obseg proizvodnje prašičev v EU povečal, predvsem zaradi omejitev, določenih z okoljsko zakonodajo EU, in naraščajočih pričakovanj družbe o dobrem počutju živali. Po sprejeti zakonodaji povečanja pridelave ni realno pričakovati, ker je Rusija napovedala, da je dosegla samooskrbo s prašičerejo, Kitajska kot največja uvoznica prašičev iz EU pa na tem hitro dela. Tako je kitajska korporacija "Muyuan Foods" začela graditi hlev s 84.000 plemenskimi svinjami v več nadstropjih, katere cilj je letno pridelati 2,1 milijona prašičev. Ruski načrti so povečati proizvodnjo s 4 milijonov ton prašičev v letu 2019 na 6 milijonov ton do leta 2025, in dejstvo, da je Rusija leta 2020 ustavila uvoz svinjine, kaže, da je načrt zelo blizu uresničitvi. prvič po 30 letih.

Če pogledamo obdobje 2019/2018, je med glavnimi proizvajalci svinjine v EU so le Španija (+ 1,33%) in Nizozemska (+ 4,20%) povečale proizvodnjo, upad pa se je nadaljeval v Nemčiji (-2,61%) in na Danskem (-6,89%). Španija je izkoristila svoj položaj do azijskih trgov in še naprej povečevala proizvodnjo. Delež hrvaške pridelave svinjine na evropskem trgu je zanemarljiv in znaša le 0,3%, zato ni presenetljivo, da je Hrvaška poleg neurejenega trga postala največji uvoznik svinjine. Če bi Hrvaško obravnavali kot državo, ki ni članica EU, bi bil to 8. največji izvozni trg svinjine in izdelkov iz EU. Po podatkih Evropske komisije slika 4 od skupno 146 milijonov prašičev na ravni EU prikazuje delež največjih proizvajalcev prašičev v letu 2019 na ravni EU.

Slika 4. Vodilni proizvajalci svinjine na ravni EU v letu 2019

Vir: avtor iz  https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2020/652044/EPRS_BRI(2020)652044_EN.pdf

 

Leta 2017 je bilo v EU približno 146 milijonov prašičev. Le dve leti kasneje se je število zmanjšalo za 3 milijone prašičev in trend se bo verjetno nadaljeval, k temu pa bodo prispevali tudi trendi na velikih trgih, kot sta Rusija in Kitajska.

Slika 5. Prireja prašičev največjih proizvajalcev v EU v letu 2019 v primerjavi z letom 2018

Vir: avtor iz https://agridata.ec.europa.eu/extensions/DashboardPigmeat/PigmeatProduction.html

 

EU ima izrazit presežek v zunanjetrgovinski bilanci svinjine. V letu 2016 se je izvoz svinjine znatno povečal (+ 23%), v letih 2017 in 2018 pa je sledila stabilizacija izvoženih količin. Leta 2019 se je izvoz v primerjavi z letom 2018 povečal za + 20,2%. Najpomembnejše destinacije za izvoz svinjine iz EU so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Filipini in Hongkong (72% vseh količin), od katerih je izvoz na Kitajsko v preteklih letih predstavljal približno 35% vseh izvoženih količin, medtem ko je bil leta 2019 znašal > 40%.

Okoliščine so se spremenile z nastankom pandemije virusa COVID-19, ki je povzročila tektonske motnje v vseh sektorjih gospodarstva po vsem svetu, zlasti v prašičereji v EU. Čeprav je sam začetek epidemije na trgu spremljalo povečano povpraševanje po svinjini, so se razmere po veliki noči 2020 začele drastično spreminjati. Epidemija je privedla do zaprtja gospodarstva in drastičnega zmanjšanja števila turistov, odpovedi sejmov in družinskih praznovanj, kar je povzročilo težke razmere na prašičjem trgu.. Položaj se je še poslabšal, ko je virus COVID-19 vstopil v velik klavniški sistem v Nemčiji (Tönnies Group) in so obrat za nekaj časa zaprli, kar je ustvarilo velike presežke prašičev na trgu. Pojav ASK v Nemčiji je samo še poslabšal položaj z izvozom in velikimi tržnimi presežki.

Tabela 1. Povprečna cena (€ / kg) toplih polovic glede na 57-odstotno vsebnost mesa (VESG)

Vir: avtor iz https://www.pig333.com/markets_and_prices/germany_3/

 

Iz tabele 1. je razvidno, da je bila povprečna cena pitancev na kg toplih polovic na podlagi 57% vsebnosti mesa v opazovanem obdobju 1,49 (€ / kg). Prikazane so tudi najnižje in najvišje cene v posameznem od analiziranih let. Najvišja povprečna cena je bila dosežena v letu 2019, najnižja pa v letu 2003. Iz vsega navedenega smo prišli do zelo pomembne podrobnosti, in sicer načrtovanja proizvodnje na lastnih kmetijah z poznavanjem načrtovanih cen v mnogih letih. Najmanjše nihanje cene je bilo določeno leta 2018 (0,25 evra), največje nihanje pa leta 2020 (0,83 evra) zaradi okoliščin, v katerih se je prvič znašel ves svet. Cene so se v zadnjih 20 letih spreminjale in bodo v prihodnosti prikazovale tedenska, mesečna in letna nihanja, vendar je pomembno, da si ogledamo proizvodnjo in načrtujemo daljše obdobje, ker podatki v tabeli 1 kažejo, da niso vsa leta slaba in da je proizvodnja pitancev lahko zelo donosna! Glede na to, da je za donos ( randman) vzeta vrednost 78%, je treba navedeno povprečno ceno zmanjšati za to vrednost, tako da bi povprečna odkupna cena žive teže pitancev v opazovanem obdobju znašala 1,1622 EUR. To pomeni, da morajo biti povprečni načrtovani stroški proizvodnje pitanca v času pitanja manjši od te vrednosti, da lahko ustvarite dobiček! Vprašati pa se je treba, koliko proizvajalcev lahko to v resnici doseže?

 

NAČRTOVANJE VHODA IN IZHODA JE ZELO POMEMBNO ZA UPRAVLJANJE KMETIJ !!!

Slika 6. Odstopanje povprečnih letnih cen pitancev po VEZG

Vir : avtor iz https://agridata.ec.europa.eu/extensions/DashboardPigmeat/PigmeatProduction.html

Slika 7. Trend števila zaklanih prašičev na ravni vseh držav EU (000 glav in 000 ton)

Vir: avtor iz  https://agridata.ec.europa.eu/extensions/DashboardPigmeat/PigmeatProduction.html

 

Nabavne cene prašičev za zakol bi morale biti takšne, da pridelovalec prašičev poravna naložbo v proizvodnjo z zneskom denarja, pridobljenega s prodajo, in doseže dobiček, potreben za podjetništvo, razvoj in lastništvo.

Po vstopu v EU so se na trgu mesa in živih živali na Hrvaškem zgodile velike spremembe. Predvsem na področju odkupnih cen na eni strani in cen mesa na drugi strani. Hrvaška je postala del trga EU v režimu proste trgovine in konsolidacije klavniške industrije. Enak scenarij lahko pričakujemo tudi v Srbiji, ker je bil podpisan pridružitveni in stabilizacijski sporazum, ki je privedel do ponovne opredelitve politike te dejavnosti v smislu popolne odprave carin na uvoz živih prašičev s trga EU.

Cilj uspešne prašičereje je pridelati čim cenejše izdelke in v skladu z zahtevami trga določeno kakovost, torej določen fenotip, ki je v prvi vrsti odvisen od genetskih in paragenskih vplivov, ki ga tvorijo. Od paragenskih vplivov so poleg samega genotipa ključni pogoji hranjenja in bivanja. Kakovost pitancev na klavni liniji je ena od velikih zahtev, ki jih klavna industrija EU postavlja proizvajalcem, pri čemer preverja kakovost izdelkov z najsodobnejšimi napravami, kot je AutoFom IIITM, ki je popolnoma avtomatsko ultrazvočno (UZV) ocenjevanje prašičev. Več o napravi na naslednji povezavi: https://www.frontmatec.com/en/other/instruments/carcass-grading-traceability/autofom-iii.  Naprava uporablja napredno (ultrazvočno) analizo slike in zagotavlja vse pomembne informacije o skupnem odstotku pustega mesa ter razvršča trupe (sistem razvrščanja SEUROP). Hkrati izračuna odstotek pustega mesa 4 osnovnih kosov (šunka, pleča, ledja, trebuh) ter njihovo težo s kostmi in brez kosti ter težo pustega mesa za vsak kos. Ta naprava je verjetno najpomembnejše orodje za optimizacijo proizvodnje in donosa v klavnicah v EU, ker je najnatančnejša na svetu, 100% samodejna (ocenjuje več kot 99,8% vseh trupov tudi pri visokih hitrostih), edini sistem, ki zagotavlja zanesljive in natančne informacije o primarni proizvodnji,, omogoča odločitve o načrtovanju proizvodnje na podlagi preverljivih podatkov in ne na predpostavkah ter zagotavlja pomembne povratne informacije za genetski napredek. Na koncu je treba odgovoriti na vprašanje - Ali je lahko proizvodnja pitancev posel prihodnosti? Ob spoštovanju in uporabi najvišjih kakovostnih dosežkov v genetiki, tehnologiji nastanitve, tehnologiji hranjenja, dobrem počutju in rejski tehnologiji je mogoče biti konkurenčen v tej proizvodnji, a da bi to dosegli, je treba razumeti, da proizvodnja zdrave in kakovostne hrane nima druge možnosti zato je od tega odvisna moč posamezne države.

 

Avtor: mr.sc. Damir Rimac, dipl.ing.agr.

Stik z nami

Sano, sodobna prehrana živali d.o.o.
+386 2 788 52 27 ali 051 238 415
+386 2 788 52 28
Hajdoše 41b
2288 Hajdina
Slovenija