Robotska molža

Robotska molža je spremenila tradicionalne načine vsakdanjega življenja na kmetiji. Ponovno je oživela privlačnost kmetijstva za mlajše in tehnološko ozaveščene kmete, ki iščejo novo fleksibilnost pri delu, donosen posel in boljši življenjski standard. Robotika je prihodnost naše civilizacije na vseh področjih. S prepletanjem različnih znanstvenih disciplin so bila odkrita nova znanstvena spoznanja, katerih uporaba v mlečni industriji je prinesla pomembne izboljšave. Kot primer lahko navedemo napredek v genetiki, ki je povzročil povečanje proizvodnje mleka v obdobju laktacije od približno 4.000 kg pred 30 leti do današnje povprečne proizvodnje med 7.000 in 12.000 kg mleka. K napredku v prireji mleka je prispevalo tudi spoznanje o pomenu pravilnega gospodarjenja kmetije. Molža je osrednji del upravljanja mlečne kmetije, ki je pomemben za optimizacijo proizvodne zmogljivosti in kakovosti mleka. Ne gre samo za proces molže mleka iz vimena krave v laktaciji, ampak tudi za proces, s katerim se v organizmu krave aktivirajo številni fiziološki mehanizmi, ki uravnavajo proizvodno sposobnost, sestavo mleka, uživanje krme in obnašanje živali.

Razvoj strojne molže

Zgodovinsko gledano po istem principu deluje strojna molža krav, ki se je razvijala vse do današnjih najmodernejših objektov, ki vključujejo molzišča in robote za molžo krav. Molža živali v laktaciji brez vpliva molznika, je glavni razlog za nastanek avtomatskih molznih sistemov. Avtomatski molzni sistemi (AMS), imenovani tudi prostovoljni molzni sistemi (VMS) so bili razviti konec 20. stoletja. Komercialno so na voljo od začetka devetdesetih let. Ta način molže imenujemo robotska molža. Skupna značilnost vseh molznih robotov je, da se zanašajo na uporabo računalniških sistemov in posebne programske opreme za upravljanje črede. Omenjena programska oprema je pravzaprav prava vrednost robota, saj omogoča spremljanje različnih parametrov, povezanih s kravami in molžo, na primer: koliko litrov je proizvedla posamezna krava, kakšna je povprečna količina mleka v določenem obdobju in njegova vsebnost, med drugim ponuja tudi informacije o reprodukcijskem statusu krav. To je neprecenljiva informacija za vsakega rejca, ki želi optimizirati potencial svojih živali. Robotska molža ponuja številne prednosti, vendar je potrebno upoštevati tudi nekatere druge elemente.

marsh_apr_2015_89-sano_2048px.jpg

Prednosti

Prva prednost je, da molznik ni potreben – kmet je prost molže in s tem togega urnika dela na kmetiji. Njegovo delo je preusmerjeno, kar omogoča boljši izkoristek preostalega časa za spremljanje zdravja, reprodukcije, krmljena živali itd.

Druga prednost je doslednost postopka molže - postopek molže je pri vsaki molži enak za vsako kravo, nanj ne vpliva rutina različnih molznikov. Sesne čaše se odstranjujejo posamezno, kar pomeni, da pomolzena četrtina ne ostane pod vakuumom, medtem ko se pomolzejo še ostale četrtine. Takšna molža zmanjša poškodbe tkiva v vimenu. Prav tako se na ta način izognemo slepi molži pri kateri je pretok mleka zelo majhen ali ga sploh ni, kar je pogosti pojav pri strojni molži. Obstaja možnost spreminjanja razmerja pulzacij, kot tudi stopnje vakuuma glede na pretok mleka v vsaki četrtini.

Tretja prednost je pogostost molže – s prehodom iz dvakratne molže na 2,7- do 3,2-krat na dan se pri kravah poveča aktivnost mlečnih encimov v vimenu. Prav tako ob pogosti molži pride do diferenciacije in razmnoževanja celic, kar skupaj povzroči povečano izločanje mleka.

Četrta, zelo pomembna prednost v tem kontekstu je upravljanje črede, npr. uporaba računalniške tehnologije s pripadajočo programsko opremo in senzorji za spremljanje proizvodnje in obnašanja vsake posamezne živali omogoča zbiranje zelo velike količine podatkov. Kmetu pomagajo izboljšati upravljanje njegove kmetije z analizo trendov v čredi, na primer posledične spremembe v količini proizvedenega mleka glede na spremembe v sestavi obroka za krave v laktaciji. Možna je tudi analiza zgodovine vsake posamezne krave ter vključitev opozoril, ki bodo kmeta opozorila na nenavadne spremembe, ki opozarjajo na bolezen ali poškodbo živali. Tak način programskega spremljanja farme in njenega delovanja zagotovo predstavlja dodano vrednost za avtomatske molzne sisteme. Vendar je potrebno poudariti, da je pravilna interpretacija in uporaba tovrstnih informacij odvisna od spretnosti uporabnika oziroma natančnosti računalniških algoritmov za izdelavo poročil.

sano_5-2023-3.jpg

Programska oprema za upravljanje črede mora biti praktična in preprosta ter mora popolnoma avtomatizirati štiri ključne korake za uspešno upravljanje mlečne kmetije:

• Opazovanje - spremljanje prireje črede glede na količino in kakovost mleka ter spremljanje zdravstvenega stanja živali.
• Analiza - analiza pridelane količine in kemične sestave mleka, prisotnosti krvi v mleku, električne prevodnosti, aktivnosti posamezne živali, spremljanje telesne teže, temperature in porabe krme.
• Avtomatski nadzor - temelji na analizah, kar zagotavlja avtomatski nadzor živali. Na primer sprememba režima krmljenja ali ločevanje živali, ki potrebujejo posebno pozornost.
• Poročila - daje kmetu in drugim zainteresiranim podrobna poročila o čredi kot celoti, pa tudi o vsaki živali posebej.

Kot že rečeno, obstajajo tudi ostali elementi, ki jih je potrebno upoštevati pri uvajanju robotizacije v proizvodnjo mleka.

Elementi, ki jih je potrebno upoštevati

Prvič, višja začetna investicija v molzne robote.

Drugič, strošek električne energije za delovanje robota. Pri stroških je vsekakor potrebno upoštevati prihranek dela, potrebnega za molžo, ki ga lahko na koncu odtehta.

Tretjič, vse večja kompleksnost. Ker je kompleksnost opreme nujen del tehnološkega napredka, je očitna tudi povečana kompleksnost molznih robotov v primerjavi s klasičnimi molzišči.

Četrtič, težka uporaba v pašnih sistemih.

van_den_bosch_2_2048px.jpg

Kakšna je prihodnost molže?

Ocenjuje se, da je trenutno na mlečnih farmah po vsem svetu nameščenih več kot 35.000 avtomatskih molznih sistemov. Namestitev molznih robotov je svetovni trend. Predvideva se tudi, da bo do leta 2031 skoraj polovica črede krav molznic v severozahodni Evropi molzla z molznimi roboti. Trenutno je na Hrvaškem le malo kmetij z nameščenimi molznimi roboti, kar predstavlja izjemno skromen rezultat. Svetovni trendi v mlekarstvu, potreba po učinkovitejši proizvodnji, potreba po izboljšanju življenjskega standarda kmetov, stroški dela, pa tudi vse večje pomanjkanje delovne sile so zagotovo zelo pomembni dejavniki, ki bodo omogočili, da bodo molzni roboti našli svojo pot na vaše kmetije.

Zaključek

Sklenemo lahko, da je upravljanje kmetije glavni dejavnik uspeha reje. Prav tako poleg spremembe rutine molže krav delavci na kmetiji in skrbniki čred izgubijo redno priložnost za tesne stike s kravami, kar se je med molžo dogajalo dvakrat ali trikrat na dan. Za mnoge kmete ta sprememba pomeni, da se morajo naučiti uporabljati informacije, ki jih zagotavlja robotski sistem. Namesto, da se zanašamo na vizualno zaznavo dobrobiti in stanja krav, se je potrebno zanesti na ustrezne sistemske informacije in njihovo interpretacijo. Avtomatski molzni sistemi spreminjajo način in intenzivnost dela. Do neke mere se zmanjša ročno delo, nadomesti pa ga obdelava podatkov in opazovanje. Glavna prednost robotske molže je znižanje stroškov dela, kmetom pa je omogočeno, da počnejo več tega, kar imajo radi, to je skrb za živali. Mnogi kmetje bi se strinjali, da je lažje biti upravitelj krav kot vodja ljudi.

Avtor: Daniel Stojsavljević, univ.dipl.agr.