Tehnič priprava objekta za naseljevanje različnih kategorij prašičev (notranja biovarnost)
Priporočila za povečanje higiene in ustvarjanje boljših proizvodnih rezultatov na podlagi lastnih izkušenj
Osnovni zoohigienski dejavniki vključujejo številne predelave, ki jih je treba izvajati redno, vsakič, ko se objekt izprazni ("vse v, vse ven" - AIAO). Sodobna prašičereja s sistemom AIAO je bila razvita za zmanjšanje patogenih izzivov za prašiče (Waddilove, 20101). Neupoštevanje sistema AIAO ne more zagotoviti vrhunskih rezultatov, saj se živali praviloma ne naselijo v objekt ali odsek, razen če je popolnoma pripravljen, da jih sprejme. To velja za sektor pujskov, rejo in pitanje, medtem ko za del kmetije, kjer živijo svinje (območje parjenja in čakanja), to pravilo ne velja, ker ti deli farme niso nikoli prazni (Chiristiansen, 2007; Vidović et al., 2011). Luyckx in sod. (2015) navajajo, da je kolonizacija okolja prašičerejskih enot s strani patogenih mikroorganizmov pomemben dejavnik pri razvoju endemičnih prašičjih bolezni in širjenju zoonotskih bolezni.
Slika 1. Verižni vrstni red opravil, ki jih moramo opraviti pred vselitvijo živali.
Kvalitetno čiščenje (1) je prvi korak v vseh zoohigienskih programih sodobnih kapitalsko intenzivnih prašičerejskih sistemov z namenom zmanjševanja bolezni ter prenosa in vzdrževanja proizvodnje na visoki ravni (Ramirez, 2009; Vidović in sod., 2011; Luyckx in sod., 2016) . Postopek čiščenja, čeprav je preprost postopek zelo pomemben dejavnik zoohigijene na kmetiji. Glavni cilj čiščenja je odstraniti večino onesnaženega materiala - odstranimo vso umazanijo, blazinico, večje količine iztrebkov, ostanke hrane in kakršen koli drug organski material (Ramirez, 2009). Za to delovno operacijo se v glavnem uporabljajo različne lopate, strgala in metle ter prevračanje podajalnikov. S takšnim odstranjevanjem večje količine organskih snovi (mehansko čiščenje) se zmanjša potrebna količina vode za pranje, posredno pa se zmanjša tudi raztros umazanije, ki ostane od pranja z visokotlačnim čistilnikom.
Sanitarno pranje (2) 99% mikroorganizmov je odstranjenih (Ramirez, 2009), umivanje z vročo vodo pod visokim pritiskom pa je najučinkovitejše (Ramirez, 2009; Waddilove, 20102; Vidović et al., 2011). Značilno število bakterij na kmetiji je približno 50 milijonov/cm2. S pranjem s hladno vodo se to število zmanjša na 20 milijonov/cm2, vendar se z uporabo vročega pranja in detergenta število zmanjša na 100.000 na cm2 (Waddilove, 20102)! To je pred razkuževanjem! Cilj je po dezinfekciji imeti približno 500 bakterij/cm2 (ali manj). Tu je treba paziti, da je vedno zagotovljen visok pretok vode v ceveh, tako da je pranje hitro in učinkovito. Da je pranje še boljše, je priporočljivo uporabljati različne detergente v obliki pene. Detergenti zmanjšajo površinsko napetost in odstranijo zrnate delce s površine, ki jo je treba sprati, in jih delimo na kisle, bazične / alkalne in nevtralne (Muirhead in Alexander, 2002). Pospešijo postopek pranja, zmanjšajo porabo vode in pomagajo bolje uničiti patogene mikroorganizme. To kar moramo tudi razumeti, je, da je kmetija zelo onesnaženo okolje in jo je veliko težje očistiti kot recimo prostor za predelavo hrane. Zaradi tega potrebujete poseben pralni detergent za pravilno čiščenje (Waddilove, 20104).
Tabela 1. Hitrost pranja objekta (Waddilove, 20102)
Pravilo je, da morajo imeti uporabljeni detergenti hitro delovanje in dobro oprijem (stik s površino do 30 minut) in ne smejo biti agresivni do prostora in opreme, na kateri se uporabljajo. Namen nanašanja detergenta v obliki pene je, da delavec bolje vidi, kje in koliko detergenta je nanesel. Zaželeno je, da se uporabljajo alkalni detergenti, ker zagotavljajo boljšo razgradnjo organskih nečistoč, kot so maščobe in beljakovine v prašičjih iztrebkih (Waddilove, 20104). Če je uporabljena voda zelo trda, se najboljši učinek doseže s kombinacijo kislih in alkalnih detergentov. Detergenti ne smejo puščati kemičnih ostankov, ki bi naredili tla spolzka ali bi omogočili razvoj novih mikroorganizmov. Pomembno je tudi, da niso prašičem strupeni in imajo čim manj vpliva na okolje. Waddilove (20104) navaja, da uporaba detergenta ne sme ovirati nadaljnje razkuževalne dejavnosti. Zaradi tega je najbolje uporabiti integriran program detergentov in razkužil enega proizvajalca.
Slika 2. Kontaminacija stene okoli napajalnikov (Waddilove, 20104)
Preverjanje pravilnosti opreme (3) je zelo pomembna in nepogrešljiva delovna operacija pred namestitvijo živali. Razlog je predvsem v tem, da živali dlje časa preživijo v istem prostoru, zato je zelo pomembno, da jim zagotovimo optimalne pogoje bivanja, pa tudi pravilnost obstoječe opreme. Tu je treba upoštevati, da je podroben nadzor najbolje opraviti, ko je odsek prazen, saj se vse morebitne okvare popravijo čim prej in priprava odseka nadaljuje. Če obstaja možnost, Vidović et al. (2011) in Waddil's (20105) predlagata, da se na tej stopnji priprave objekta preveri oskrba z vodo in pretok v vsakem odseku, ker če se uporabljajo zdravila in če prašiči dolgo časa zdravijo z antibiotiki, (nastane biofilm, ki so idealen substrat za razvoj mikroorganizmov). To so polisaharidne matrike, ki jih zagotavljajo bakterije, ki se držijo površine in ščitijo bakterije in druge patogene mikroorganizme pred pranjem in razkuževanjem. Pogosto je nerazumevanje, da jih detergenti lahko odstranijo sami. To ne drži in za to so potrebna oksidativna razkužila. Po izpiranju se iz vsakega napajalnika spusti voda. Osnovno pravilo je, da če take vode ne želimo piti, je ne smemo dajati tudi prašičem. Živali morajo biti oskrbljene izključno s čisto in svežo vodo.
Dezinfekcija (4) kot naslednji korak pri pripravi objekta za vselitev živali je lahko uspešen le, če so bili predhodni trije koraki izvedeni profesionalno in podrobno (Chiristiansen, 2007; Ramirez, 2009; Waddilove, 20103). Vendar raven potencialnih patogenov, ki ostane tudi po najboljšem čiščenju, resno ogroža zdravje in produktivnost prašičev (Waddilove, 20103). Zato je zdaj treba območje razkužiti z razkužilom širokega spektra. V stiku z organsko snovjo, ki ni dobro očiščena, je razkužilo inaktivirano in ne more delovati na patogene mikroorganizme (Ramirez, 2009; Waddilove, 20105)! Samo razkužilo mora imeti širok spekter delovanja, saj je tudi takrat, ko ciljamo na določenega patogena, kot je Brachyspira hyodysenteriae (krvava driska), mogoče, da so prisotni tudi drugi, ki takrat niso aktivni. Iz tega razloga mora biti spekter delovanja čim večji (virusi, bakterije, glive). Tako kot pri detergentih je tudi tu zaželeno, da se razkužila uporabljajo v obliki pene in da so večnamenska, torej da jih lahko uporabimo za razkuževanje prostorov, zraka, dezobarier in vseh transportnih vozil (Vidović in sod., 2011). Na žalost je za mnoge proizvajalce prašičev čiščenje in razkuževanje delo, ki se jim zdi drago in dolgočasno breme (Waddilove, 20102).
Slika 3. Prikaz učinkovitosti posameznih faz priprave objekta za vseljevanje živali (Ramirez, 2009; Vidović in sod., 2011)
Tabela 2. Splošne karakteristike osnovnih skupin čistil in razkuži (Muirhead in Alexander, 2002; Ramirez, 2009; Vidović in sod., 2011)
Pogosto vprašanje je, katero razkužilo je najboljše? Odgovor je, da v proizvodnji prašičev ni nobenega izdelka, ki bi bil učinkovit proti vsem patogenim mikroorganizmom (Vidović in sod., 2011), zato je izbira razkužila podobna izbiri antibiotikov. Zelo pomembno je, da pred uporabo preberete izjavo in navodila proizvajalca, kateri odmerek je najučinkovitejši, ker večji odmerek ne poveča učinkovitosti razkužila, ampak poveča stroške (Waddilove, 20103)! Izjemno pomembno je zagotoviti, da vsako razkužilo potrebuje določen čas delovanja (Ramirez, 2009; Waddilove, 20103) in da je ta čas za različne izdelke drugačen, zlasti pozimi, ko so temperature pod 0oC. Upoštevati je treba, da so vsa razkužila bolj ali manj nevarna, zato je zelo pomembno, da upoštevate previdnostne ukrepe in se zaščitite.
Pravilno spoštovanje določb Zakona o varnosti in zdravju pri delu (celo telo in dihala morajo biti dobro zaščiteni - neprepustna obleka, gumijaste rokavice, škornji in zaščitne maske), delavci, ki izvajajo ta postopek, pa morajo biti dobro usposobljeni za ravnanje z razkužili in dobro zaščiteni pred njihovimi vplivi (Waddilove, 20103). Posebno pozornost je treba nameniti razpokam, vogalom, izboklinam in drugim območjem, ki so težko dostopna. Začeti je treba s streho in se spustiti do sten in pritrjene opreme, da zaključimo s tlemi. Morali bi delati od enega konca stavbe do drugega, ki se konča pred vrati. Med postopkom pazite, da umazanije ne vrnete na umazane škornje, kombinezone ali opremo (ponovno onesnaženje). Ne glede na to, kako dober je program razkuževanja, še vedno obstaja nevarnost, da se na nedostopna območja ne pride in da se med postopkom organizmi vnesejo v čisto sobo (Waddilove, 20103). Da bi to preprečili, je zaželeno, da zaključimo z neko obliko razkuževanja zraka, ki jo lahko dosežemo s toplotnim zamegljevanjem, hladnim zamegljevanjem ali pršenjem z drobno meglo. Nekateri izdelki spet zahtevajo stroge zdravstvene in varnostne ukrepe, druge pa je mogoče varneje uporabljati. Obvezno je vedno prebrati izjave in navodila za uporabo.
Tabela 3. Antimikrobni spekter delovanja različnih dezinficiensov Muirhead in Alexander, 2002 ; Ramirez, 2009; Vidović i sos., 2011)
Sušenje (5) čeprav zadnji nič manj pomemben člen v verigi priprave objekta za naselitev živali. Vsi patogeni mikroorganizmi za svoje preživetje potrebujejo vodo (Ramirez, 2009; Thompson, 2009), zato omogočimo, da se površina po razkuževanju popolnoma posuši, zagotavlja uničenje še večjega števila mikroorganizmov (Luyckx in sod., 2016). Prav v prasilišču je ta člen verige največji izziv (Vidović in sod., 2011), ker pride do največjega pritiska pri pridelavi in je pogosto napaka, da se svinjo vseli takoj po razkuževanju in en dan sušenja lahko znatno zmanjšajo proizvodne težave, saj lahko takrat prekinejo cikel prenosa bolezni. Waddilove (20102) navaja raziskave, opravljene v Kanadi, ki se nanašajo na različne kombinacije in doseganje izboljšanih proizvodnih zmogljivosti. Izmerjeni čas, potreben za prašiče, da zrastejo od 25 na 110 kg v hlevih, obdelanih z različnimi protokoli, je pokazal, da čeprav je bila uporaba detergentov ali razkužil koristna v primerjavi z rednim pranjem, je bila največja korist kombinacija pranja, detergenta in razkužila.
Tabela 4. Vpliv različnih kombinacij na nivo izboljšanja (Waddilove, 20102)
Preostali del objekta je nekaj, o čemer se zadnje čase govori vse manj, ker je pritisk proizvodnje prevelik, a počitek je ena pomembnih zoohigienskih determinant. Ukrepi biološke varnosti, kot so čiščenje, razkuževanje in prosti čas med proizvodnimi cikli na prašičjih farmah, so ključni za preprečevanje izbruhov bolezni. Nobena študija ni preučila vpliva podaljšanega prostega časa na bakterijsko obremenitev v vrtcih, zato Luyckx et al. (2016) so to raziskali v svoji študiji, kjer so dokazali, da podaljšanje obdobja počitka v vzrejališču na 10 dni po razkuževanju brez dodatnih ukrepov biološke varnosti nima vpliva na obremenitev okolja s skupno aerobno floro, E. coli, fekalnimi koliformnimi bakterijami, odpornimi stafilokoki ( MRSA) in Enterococcus spp.
Skratka, cilj pranja in razkuževanja (P&R) je zelo preprost - poskusiti čim bolj zmanjšati kontaminacijo z mikroorganizmi v objektu in če ne preprečiti okužbe, vsaj imunskemu sistemu živali zagotoviti boljše možnosti za boj proti neki bolezni (Ramirez, 2009). Dobra in popolna priprava prostorov zmanjšuje potrebo po terapevtski in profilaktični uporabi antibiotikov, zmanjšuje zoonoze, izenačuje rast in razvoj prašičev in ustreza zakonodajnemu okviru EU (Waddilove, 20101). Waddilove (20102) navaja, da so avstralski raziskovalci pokazali, da je serija običajnih zdravih prašičev AIAO rasla za 6,3% hitreje, dokler ni prišlo do prodaje na kmetijah, kjer je bil postopek priprave prostorov za naselitev opravljen v skladu s pravili stroke med dvema zaporednima vhlevitvam. Iz vsega navedenega lahko rečemo, da je program čiščenja in razkuževanja pomemben del notranje biološke varnosti kmetije.
PRIPREMA OBJEKTA ZA NASELJAVANJE SVINJA (Christinsen, 2007; Waddilove, 20102; Vidović in sod., 2011):
1. mehansko čiščenje ostankov iztrebkov (lopata, metla) - glavni cilj je očistiti večino onesnaženega materiala;
2. namakanje prostora z vodo (če je mogoče vsaj 6 ur prej, bistveno skrajša čas pranja);
3. brizganje celotne sobe s peno s časovno omejitvijo delovanja (priporočilo proizvajalca);
4. izpiranje pene in pranje prostora z visokotlačnim aparatom z vročo vodo (izredno pomembno je odstraniti ves organski material, da bo razkužilo pokazalo ves svoj učinek);
5. sušenje;
6. nanašanje razkužila (npr. Razpršilca) najprej na stene, nato na tla, ki se premikajo nazaj;
7. poskrbite za obdelavo vseh površin;
8. tla in oprema morajo biti pred naselitvijo živali popolnoma suhi.
IZOBRAŽEVALNI FILMI - PRIPRAVA OBJEKTA:
https://www.youtube.com/watch?v=_LoV-NXYBDY
https://www.youtube.com/watch?v=SJuLThTW3tQ
https://www.youtube.com/watch?v=EiJMt2oxUIU
*** uporabljeno literaturo je mogoče dobiti na zahtevo
Avtor: mr. sc. Damir Rimac, dipl. ing. agr
